Reprezentativnost deckov
| Vrsta decka | Reprezentativnost dekov | Top 8 | Top 4 | Finale |
| Chaos Turbo | 7 | 5 | 2 | 1 |
| Chaos Control | 3 | 3 | 2 | 1 |
| Reason Gate | 4 | |||
| Earth Aggro | 2 | |||
| Warrior | 2 | |||
| Zombie | 2 | |||
| Machine Gate | 1 | |||
| Skupaj | 21 | 8 | 4 | 2 |
Kot ponavadi, je bil tudi tokrat najbolj igran Chaos Turbo (7 igralcev). Na moje presenečenje nismo videli Burn deckov oz. mačk. Tokrat se je pojavil tudi Reason Gate, katerega je v primerjavi z prejšnjimi turnirji zastopalo nadpovprečno število igralcev. Ob standardnih Warrior-jih in Earth Agrro-u, sta se pojavili tudi 2 zombie različici decka. V glavnem zelo zanimiva in razširjena reprezentativnost. V top cut-u pričakovano največ CT-jev, skupaj z dvema Chaos Control. Prvo mesto je zasedel Chaos Control.
Od kod so prišli igralci
| Regija | Reprezentativnost regije | Top 8 | Top 4 | Finale |
| Posavje | 3 | 2 | 2 | 1 |
| Pomurje | 9 | 4 | 1 | 1 |
| Maribor | 8 | 1 | ||
| Ljubljana | 1 | 1 | 1 | |
| Skupaj | 21 | 8 | 4 | 2 |
Tokrat so na turnirju bili prisotni igralci iz 4 različnih regij. Skoraj polovica jih je prihajalo iz Pomurja, medtem ko jih je 8 prišlo iz Maribora. Posavje je v primerjavi z prejšnjič na turnirju zastopalo manj posameznikov. 1 igralec je prišel iz Ljubljanskega območja.
Dogajanje na turnirju z mojega zornega kota
Na prag GOAT formata sem stopil lani poleti, ko me je Sani seznanil z retro YGO formati. Prvega turnirja sem se nato udeležil novembra. V igri mi je že vse od zbirateljskih časov vedno bil všeč ‘burn’ stil igranja v kombinaciji s kontrolo, zato sem naslednje mesece na turnirjih igral svojo mešanico teh dveh deckov.
Ker sem skozi igranje ugotovil, da je eden izmed ključnih načinov v igri ohraniti ‘momentum’ (tukaj bi izpostavil predvsem število kart v roki), sem se za marčevski turnir odločil preizkusiti Chaos Control različico. Šlo je predvsem za klasičen build (TDs, Spies, MoFs, Tsukuyomi, Scapegoat, Metamorphosis … + Extra deck), bi pa omenil še Morphing Jar, ki sem se ga odločil vključiti in ki je pomembno vlogo igral tudi v prejšnjem decku.
Side je bil v glavnem orientiran predvsem proti Burnu, ki pa se tokrat na turnirju ni pojavil. Zaradi tega so se med sideanjem po prvih rundah v decku največkrat znašli samo Mind Control, Kycoo in Zombyra.
Naj že na začetku poudarim, da se danes (na dan tega pisanja) vseh podrobnosti iz match-upov ne spomnim, zato bom v reportu ostal precej objektiven.
V prvi rundi je bil moj nasprotnik Aleš. Proti njemu sem igral prvič, sem pa vedel, da v glavnem igra Chaos Turbo. Glede kocke se ne spomnim najbolje, ali sem jo dobil jaz ali on. Prvi game je v glavnem temeljil na NoC-ih, s katerimi sem ‘počistil’ njegov field in brez zadržkov napadal direktno prek ‘bait’ Jar of Greed-ov. Consistency so mi v glavnem držali Upstart Goblini, s katerimi sem prišel do Delinquent Duo-ta in s tem ‘počistil’ Alešov hand (spomnim se, da je takrat imel v roki še dve karti). Zaradi tega sem se v tem turnu odločil igrati bolj napadalno.
Kazalo je, da bo Aleš (takrat z LP-ji manj kot 3000) game 1 izgubil, ampak je v svojem draw phase-u, kot edino karto v roki, topdeckal BLS-ja, s čimer je moj položaj postal precej negotov. Ob koncu njegovega turna sem prosil Yu-Gi-Oh boga aka Srce kart za pravo karto — in evo, topdeckal sem Snatch Steal, kar mi je prineslo zmago v game 1. Game 2 je v glavnem potekal na podoben način kot začetek prejšnjega. V early game-u sem se uspešno prebil skozi nasprotnikove pasti in Chaos Sorcererja ter nato s kontrolirano igro počasi spravil njegove točke na 0.
Po prvi igri sem šel opravit nekaj trade-ov, nakar slišim: “Novi pairingi, Benjamin, midva sva!” (Ja, Vuko je poleg moje bivše prof. iz srednje šole edini, ki me kliče Benjamin). Iskreno, takrat sem dobil dober občutek, da bo matchup zanimiv.
V tej rundi je šlo za mirror match. Začetni hand je bil zadovoljiv. Alen je igral počasi in čakal na pravi trenutek, da banisha za Sorcererja. Igra je potekala precej enakovredno, nakar sem se odločil na svoj field preko Chaos Sorcererja z Metamorphosis poslati Ryu Senshija. Ker je bil ta naslednji 2–3 runde odličen counter za večino njegovih trenutno setanih kart, se je Alen odločil pobrati karte in game 1 je pripadel meni. O gameu 2 nimam veliko za napisati. Spomnim se, da nisem bil zadovoljen z otvoritveno roko, Alen pa je zanesljivo in postopoma s svojimi playi in TER-om (Thousand-Eyes Restrict) prišel do zmage v tej rundi.
Game 3 je bil posebej zanimiv, saj je, tako kot v prvem, tudi tokrat igra potekala precej enakovredno. Vem, da sem v svoji roki dolgo držal Ring of Destruction in čakal na pravi trenutek, da ga izkoristim. Priložnost se je ponudila, ko je Alen že porabil svoj Heavy Storm, MoF-ov pa več ni bilo na poljih, zato se nisem bal ponovnega ‘čiščenja’ backrowa.
Oba sva skozi igro prišla z življenjskimi točkami pod 1000 (mislim, da jih je Alen imel 800, jaz 600 – ali obratno). Veliko vlogo je igral tudi Tsukuyomi, ki se je neprestano vračal in omogočal njegov combo s TER/Tsuku. Po odstranitvi TER-a je Alen naslednjo potezo flipal Dekoichija in ker bi to zame pomenilo poraz, sem bil prisiljen aktivirati setan Ring, kar je pomenilo DRAW.
V gameu 4 je bil Alenov hand katastrofalen. Kako zelo, lahko povem po tem, ko sem iz roke uporabil Delinquent Duo. Kljub temu, zaradi njegovih (večinoma flip) monsterjev, nisem bil povsem prepričan v svojo prednost, zato sem igral zelo previdno. Verjetno celo preveč, saj bi morda lahko z večjim pritiskom vsaj z Dekoichiji dosegel boljši rezultat. To me je na koncu drago stalo, ko je igra prišla do točke, da je Alen z drawi prišel do kart, ki jih je iskal. Igra se je nato hitro končala in moral sem priznati premoč nasprotnika.
V svojem tretjem match-upu sem se srečal z Jurijem. To je bilo tudi prvič, da sem igral proti njemu. Vem, da je igralec, ki zelo rad eksperimentira z različnimi decki, in tudi tokrat je bilo tako. Pred menoj so se znašli zombiji v kombinaciji s Scapegoati, kar je z njegovimi trapi precej otežilo mojo napadalno igro. NoC tokrat sploh ni prišel do izraza.
Prvi game sem nekako držal pritisk in na njegove response vedno našel ustrezno rešitev. Nasprotnik je spretno prišel skozi mojega TER-a, kar je igro naredilo povsem enakovredno. Večkrat je Jurij poskušal tudi crashati s Pyramid Turtle, da bi priklical Ryu Kokkija ali Vampire Lorda. Kakorkoli, game 1 je na koncu pripadel meni.
V gameu 2 mi je največ težav povzročal ravno Vampire Lord, s katerim me je nasprotnik prisilil v millanje trapov, ki so bili dejansko ena izmed glavnih rešitev za njegovo napadalno igro. V roki nisem imel odgovorov na njegov pritisk, zato je Jurij z pametno igro uspešno prišel skozi moje setane monsterje in s tem dosegel zmago.
Game 3 je na začetku prav tako deloval precej enakovredno, vendar sem tokrat, za razliko od prej, imel odgovore na njegove glavne comboje. Rundo sem zaključil z BLS-om, ki sem ga dolgo držal v roki. Naj poudarim, da je zame ključno vlogo igrala card consistency, saj sem v primerjavi z njegovo roko, ki se je iz runde v rundo praznila, prišel do velike prednosti. S tem je bila igra več ali manj odločena. S/O Juriju za kreativnost pri izbiri decka!
Game 4. Dominik. Moj znan nasprotnik s prejšnjih turnirjev (naj ob tej priložnosti poudarim, da Denis Balun po številu medsebojnih obračunov še vedno dominira :P).
Tokrat sem začel jaz. Odprl sem s setanim Spy-jem in Scapegoat-om, kar pa se je izkazalo za napako, saj sem na podlagi izkušenj pričakoval, da bo Dominik igral NoC . A temu ni bilo tako — namesto tega je postavil Breaker the Magical Warrior-ja in si namestil counter.
Upal sem, da bo Dominik z Breakerjem ciljal moj Scapegoat, vendar se je odločil za napad na setanega Spy-ja, kar mi je omogočilo Special Summon še enega iz decka. V tistem trenutku sem se ustrašil za svoj setan Scapegoat, a Dominik ga z Breakerjevim effectom ni želel uničiti.
Igra je nato potekala enakovredno, saj sva se izmenično znebila Chaos Sorcererjev. Ko se je zdelo, da Dominik izgublja momentum, sem se odločil za bolj agresivno igro. Game 1 sem dobil.
V drugi rundi sem odprl precej dobro. Pri njegovem drugem drawu sem aktiviral Trap Dustshoot, kar mi je omogočilo vpogled v njegovo roko in preprečilo nekatere potencialne playe. Nadaljeval sem agresivno.
Večkrat mi je uspel Tsuku/MoF combo za ponovno uporabo Pot of Greed, kar mi je zelo pomagalo pri ohranjanju card consistencyja. Ko se je Dominik končno znebil mojega edinega Tsukuyomija, je MoF ostal sam na polju.
Zaradi igranja okoli BLSa sem se odločil za Tribute Summon in setal Thunder Dragona. To se je izkazalo za odlično odločitev, saj Dominik v roki ni imel omenjene karte. Ker so njegove življenjske točke že bile precej nizke, sem naslednjo potezo flipal Thunder Dragona in napadel za game. GG Dominiku!
V svoji zadnji rundi Swissa sem igral proti Janu. Rekel bi, da Jan velja za daleč najbolj kreativnega igralca pri izbiri deckov. To je bilo drugič, da sva se srečala, in tokrat me je pričakal s Spell Economics FTK. Naj poudarim, da me je, poleg vseh drugih deckov, ki jih je do zdaj igral na turnirjih, nazadnje presenetil z Ancient Gear Machine deckom (toliko o tem).
Kot ‘novinec’ v GOAT formatu za ta deck še nikoli nisem slišal, kaj šele, da bi se z njim srečal.
Za game 1 lahko povem le to, da je Jan z Monster Gate-om in millanjem deck-outal sam sebe, saj je bila njegova zadnja karta na dnu decka ravno Black Magician of Chaos. Ker domnevam, da je njegova glavna combo karta pri millanju pristala v graveyardu, je bil prisiljen predati igro. To je pomenilo, da sem za zmago moral le passati svoj turn. Game 2 je potekal na podoben način. Kolikor razumem, nasprotnik ni prišel do želene combo karte, kar je pomenilo, da je moral večkrat passati turn. To mi je šlo na roko, saj sem ga z agresivnimi napadi in uničenjem Spell Economics-a z Raigeki Break-om ‘izčrpal’ do te mere, da je imel že premalo LP-jev.
Od novembra, ko sem začel z igranjem, se je drugič zgodilo, da sem na TW GOAT pristal v top cut-u. Kot prvi nasprotnik je tokrat pred mano sedel Sani.
Za Game 1 lahko rečem, da sem odprl z ‘idealnim’ handom, česar pa za Sanija, glede na njegov izraz, ne bi mogel trditi. Ključnega pomena je bila Graceful Charity, ki sem jo uporabil skupaj s kačico in TD-jem (katerega sem na začetku discardal za dve dodatni kopiji v roki). To mi je omogočilo vse večji card advantage, kar sem s premišljenim setanjem dobro izkoristil. Kasneje je sledil še NoC in uspešno igranje okoli Chaos Sorcerer/BLS-a, kar je bilo dovolj za zmago.
V Game 2 je Sanijeva začetna roka ponovno vplivala na njegovo ne najbolj ‘safe’ igro, kar sem znal izkoristiti. Omeniti moram, da v tem matchup-u nasprotnik ni videl nobenega izmed spellov ‘svete trojice’. Po uspešnem discardanju in ponovnem pridobivanju hand advantage-a sem prišel do BLS-a, ki sem ga dolgo zadrževal v roki, čakajoč na pravi trenutek, da z njim zaključim igro.
Ponovno sem se srečal z Dominikom. Več ali manj je game 1 minil brez kakršnih koli zapletov. Dominik je na začetku sicer uporabil dustshoot, kar pa me zaradi ostalih opcij v handu ni drago stalo. Ker je z nasprotnikove strani bil kar precej hitro uproabljen Torrential tribute, in ker vem da je Dominiku pod seti na monster zone-u ostalo kar precej monstrov z manj kot 2000 DEF, sem se odločil z metamorfozo preko TD-ja narediti Balterja. Sledilo je več ali manj dokaj statičnih turnov. Dominikovim poskusom prevzema pobude sem se uspešno izmikal. V tem času je preko booka field zapustil tudi Balter. To me ni ustavilo k agresivni igri, s katero sem preko Chaos Sour-cov uspešno dobil 1 game. V drugem je bilo malo več različnih potez. Dominiku je nekaj turn-ov uspešno pomagal Kycoo, katerega sem tokrat s setanjem onesposobil preko book-a. Ker je do tega časa v igri Dominik že enkrat uporabil solemn, so njegovi LP-ji bili že dokaj nizko. To sem znal izkoristiti z ringom, katerega sem setal po nasprotnikovi uporabi heavy storma, dokler ni Kycoo bil ponovno flipan. Ob tem dejanju sem aktiviral ring, kar mi je prineslo mesto v finalu.
Moram priznati, da sem po zmagi nad Dominikom v finalu pričakoval rematch z Alenom, a sem se uštel. Po bratskem dvoboju je namreč mesto v finalu ob meni zavzel Denis. Nazadnje sva se v dvoboju za tretje mesto srečala januarja. Game 1 se je odvijal precej počasi. Oba sva pazila na hand advantage in pravilno izkoriščala setane karte. Kako točno se je igra obrnila, se ne spomnim, vem pa, da sem na koncu (tako kot pri večini današnjih dvobojev) čakal na pravi trenutek za BLS-a, ki mi je nato prinesel zmago. Game 2 sem začel z najslabšim handom do zdaj – več mrtvih kart in en monster. Denis je to pravilno izkoristil in hitro obrnil igro v svojo korist. Po nekaj potezah mi je v roki ostal le še Heavy Storm druga mrtva karta, Denis pa je svojo številčno prednost znal dobro izkoristiti.
Sledil je Game 3. Začetni hand je bil zadovoljiv. V prvem drawu sem potegnil Graceful Charity, jo aktiviral in v roki dobil Thunder Dragona ter Chaos Sorcererja. Pravilno sem discardal, odigral nekaj setanih kart in turn predal Denisu. Glede na njegovo reakcijo ni deloval preveč prepričan v svoj prvi draw. Kasneje sem tributal Sangana za Thunder Dragona, ki mi je poleg level 5 monstera na polju omogočil še dodatni search iz decka. Ponovno sem z Metamorfozo šel po Balterja in se z ostalimi kartami učinkovito izmikal nasprotnikovim playem. Po nekaj izmenjavah, ko Denis na polju ni imel nobenih monstrov, sem videl priložnost za velik advantage play. Priklical sem Chaos Sorcererja, ki mi je stal v roki, uporabil drugo Metamorfozo in – BAM – sledil je Ryu Senshi! Pred aktivacijo sem Denisa vprašal, ali je Metamorfoza v redu, saj je imel v backrowu dve setani karti (kar mi je močno dišalo po Solemn Judgmentu). Kakorkoli, s Senshijem sem znal pravilno ohraniti pritisk, nasprotnik pa v roko ni dobil monsterja. Ker so bili trapi zaradi Senshijevega učinka neuporabni, prav tako tudi equip spelli, sem igro po dveh ali treh izmenjavah dobil – in tako zmagal na turnirju.
V petem poskusu udeleževanja TW GOAT Pomurje mi je torej uspelo priti do prve zmage. Po daljšem obdobju sem tudi odkril deck, v katerem zaradi načina igranja najbolj uživam. V prihodnje si želim poskusiti kaj drugega, kaj to bo, pa naj zaenkrat ostane skrivnost.
Veseli me, da se igra razvija in da smo vsi pripravljeni eksperimentirati, s čimer krepimo lokalno YGO TW sceno. Prepričan sem, da tisti, ki ste ostali in spremljali dvoboje v top cut-u do konca, veste, da je slika, prilepljena na prvi strani tega dokumenta, tam z razlogom. 🙂
Hvala vsem igralcem, ki ste se vsak mesec pripravljeni prifurat v Prekmurje, ter organizatorjem za izvedbo turnirjev na mesečni ravni.